Imajo psihosocialni dejavniki, kot so stres na delovnem mestu, depresija in anksioznost res vse večjo vlogo pri bolečini v križu?
Zelo malo ljudi bolečino v križu obravnava kot simptom, večina nanjo gleda kot na bolezen, zaradi česar predstavlja vse večji zdravstveni problem, katerega stroški so v zadnjih dvajsetih letih narastli za 50%, pogostost in etiologija pa se še vedno nista spremenili.1 Čudno?
Da lahko rečemo, da imamo kronično bolečino v križu, mora ta trajati več kot tri mesece. Večina primerov bolečine izzveni in ne traja več kot nekaj tednov, 10% ljudem pa se spremeni v kronično, ki jo v nekaterih primerih spremlja vsesplošna kronična mišična bolečina. 2
Je bolečina v križu lahko povezana s stresom?
Dejavnike, ki vplivajo na bolečino v križu, lahko delimo na:
- Biomehanične dejavnike, ti se nanašajo na sile, ki delujejo na naša vretenca in nastanejo med dvigovanjem predmetov in stoječim delom. 3
- Psihosocialne dejavnike, na katere bomo dali največ poudarka saj zajemajo naš socialni in duševni vidik ter naše odzive na telesne in duševne obremenitve, ki vplivajo na nas. Prav ti dejavniki so najmočneje povezani z razvojem bolečine v hrbtenici.
To so: duševna stiska, stres, nezadovoljstvo na delovnem mestu, depresija, anksioznost, časovni pritiski,… 4
- Individualni dejavniki, ti pa so odvisni od vedenja posameznika. Sem prištevamo antropometrične meritve, posameznikovo osebnost in navade, kot je na primer kajenje.
Najbolj pogost razlog za bolečino v križu je med individualnimi dejavniki tako imenovan disfunkcijski sindrom. Ta je posledica načina življenja, predolgega sedenja, premalo telovadbe in napačnih ergonomskih položajev. Znano?
V tem primeru moramo vzpostaviti pravilne ergonomske položaje, upoštevati navodila za pravilno dvigovanje in prenašanje bremen ter redno izvajati vaje za hrbtno in trebušno muskulaturo. 5
Je stres na delovnem mestu povezan z bolečino v križu?
STRES IN SPOPADANJE Z NJIM
Če je večina stresa povezanega z nezadovoljstvom pri delu, kjer smo izpostavljeni različnim dinamičnim in statičnim obremenitvam, ali se ne moremo preprosto izogniti temu?
Stresu se seveda ne moremo popolnoma izogniti, predvsem v delovnem okolju, zato je zelo pomembno, kako se z njim soočamo in kako ga obvladamo.
Vsak posameznik se na stres odziva drugače. Količina stresa, ki jo doživimo, je najprej odvisna od tega ali neko situacijo že od začetka smatramo kot stresno in dalje, ali imamo občutek, da jo bomo obvladali ali ne.
Dogodki torej niso stresni sami po sebi, ampak jih take naredi naša ocena dogodka.
Ta je lahko ocenjen kot:
- Nepomemben
- Neškodljiv in pozitiven
- Škodljiv in kot grožnja
- Škodljiv in kot izziv
Tu je pomembno poudariti, da ni vsak stres negativen in da razlikujemo stres, ki je:
- Škodljiv
- Pozitiven
- Akutni stres (enkratni dogodki, kot npr. izpit, javni nastop,…)
- Kronični, kar pomeni, da se ponavlja, kot recimo stres med študijem, življenje v težavnih odnosih,…
Res pa je, da nekatere dogodke vsi ljudje prej ocenimo, kot stresne. To so dogodki iz področja našega življenja, ki nam je bolj pomembno, kot na primer družina, prijatelji,… Če se nam je nabralo več stresorjev naenkrat in se k tem pojavi še eden, ga bomo videli, kot bolj stresnega, kot v resnici je, če bi se pojavil samostojno. Ter dogodki, ki jih ne moremo kontrolirati; če lahko nek stresni dogodek napovemo in kontroliramo, se nanj lahko lažje pripravimo in tudi soočamo.
In seveda ocena samega sebe, ali se bomo zmogli soočiti s tem dogodkom.
Kako je torej bolečina v križu povezana s stresom?
Odziv stresa se kaže preko:
- Fizioloških posledic: sem prištevamo bolezni srca in ožilja, visok krvni pritisk, glavoboli, rakava obolenja, bolečine v hrbtenici,…
- Psiholoških posledic: kot so družinske težave, nespečnost, depresija, impotenca, sindrom izgorevanja,…
- In preko vedenjskih posledic: te se kažejo, kot pretirano kajenje, potreba po alkoholu in uživanju drog, motnje v apetitu,…
Stres tako lahko razumemo kot medsebojno delovanje psiholoških in telesnih dejavnikov.
Zdravljenje in diagnosticiranje bolnikov, ki trpijo za bolečinami v križu, ki ni povzročena s strani fizičnih vzrokov in je posledica psihogenih dejavnikov pa je v praksi zelo težavna.
Problem je bolečina, ki je s kliničnim pregledom ni mogoče odkriti, saj bolniki svoje psihološke potrebe izražajo kot telesne simptome. 6
To imenujemo psihosomatika.
Je bolečina samo v naši glavi?
PSIHOSOMATIKA
Vsako čustveno stanje ima v telesu specifičen psihosomatski odziv: jeza nam dvigne utrip, strah nas pripravi do potenja, sreča izzove smehljaj,… 7
Psihosomatika se v telesu kaže kot gastrointestinalne (razjede, kolitis,..), respiratorne (astma, tuberkuloza,…), kardiovaskularne (koronarne bolezni, hipertenzija, srčna aritija,…), metabolične in endokrine motnje, kožne bolezni (dermatitis) ter motnje sklepov in skeletnih mišic (bolečine v križu,..). 8 Kot površinska občutljivost kože, nenormalni položaji pri hoji in sedenju, področne motorične in senzorične funkcionalne motnje ter pretiravanje pri prikazovanju težav.
Takšna bolečina se na zdravljenje ne odziva, tudi če je zelo skrbno načrtovano in izvedeno.
Kakšna je rešitev?
Pri bolečini v križu, katere vzrok se skriva v nepredelanih čustvih, stresu in ostalim psihogenim dejavnikom ima največjo vlogo posameznik sam. Tu gre za celostno terapijo, katere cilj je zamenjava destruktivnih miselnih vzorcev, ki povzročajo sprostitev napetosti skozi telesne motnje, z novimi funkcionalnimi vzorci. Na kratko povedano, naučiti osebo reševati probleme in stres tako, da ne škoduje sam sebi. 9
Ena od terapij je tudi telesna aktivnost.
Vsem je znano, da redna telesna aktivnost preprečuje nastajanje stresa ter s stresom povezane bolezni, vendar mora biti redna! Redna fizična aktivnost ojača srce, mišice, izboljša se pljučna kapaciteta ter splošno počutje in seveda izboljša se zdravstveno stanje, v sposobnostih premagovanja stresa, v odločitvah in kakovostnejšem izvajanju dela ter izboljša samopodobo, saj se med telesno vadbo sproščajo endorfini.6
Endorfini so hormoni, ki se sproščajo v možganih ob stresu in ga pomagajo obvladovati. So naravni blažilci bolečine in njihov občutek je podoben morfiju.
Predvsem pa je pomembno, da v vadbi uživamo, saj endorfini na nas delujejo pomirjevalno in hkrati krepijo imunski sistem. Win-win situacija? Ja!
Možgani »na telovadbi« (zgornja slika)
- Drobnič-Kovač D. (2002). Obravnava bolnika z bolečino v križu. Zdravstveni vestnik. 71: 97-100
- Cooper G, Herrera JE, Dambeck M. Lower back injuries. In: Herrera JE, Cooper G.,eds. Essential sports medicine. New Jersey: Humana press; 2008: 99-114.
- Ellegaard H, Pedersen BD. Stress is dominant in patients with depression and chronic low back pain. A qualitative study of psychotherapeutic interventions for patiens withnon-specific low back pain of 3-12 month ́ duration. BMC Musculoskelet Disord.2012;13(6):1-9.
- Douglas EH, Blorstad AL, McBrier NM, Denegar CR, Lengrich EJ. Back pain amonghealth care workers in Pannsylvania 2002-2006. Work. 2012;41(1):93-8.
- Treven, S.(2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.
- Golja, M. (2015). Psihiatrični vidiki revmatičnih obolenj. V Na stičiščih psihiatrije in interne medicine II. Del, 54-55.
- Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa 1. Ljubljana. Sirius
- Tolja J., Speciani F. (2011). Misliti s telesom. Trst: ZTT-EST
- Rakovec-Felser, Z. (2002). Zdravstvena psihologija. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.
