Ali so črevesne bakterije krive, da ne izgubljamo kilogramov?

Trdovratni kilogrami jim pravimo. Zdi se, da je v našem telesu neka sila, ki nam otežuje izgubo maščobnih oblog, ki se tako rade zadržujejo na estetsko najbolj neprimernih mestih. Bi ta sila lahko bili mikroorganizmi, ki prebivajo v našem črevesu? Zadnje čase vedno več znanstvenikov poroča o vplivih, ki jih ima črevesna mikrobiota na naše telo. Kaj pa sploh je črevesna mikrobiota in ali res upravlja z nami? Črevesna mikrobiota Črevesna mikrobiota je kompleksni mikrobni ekosistem v človeškem črevesu, ki komunicira z zunanjim in notranjim okoljem in ima pomembno vlogo pri zdravju in boleznih. Skrbi za vzdrževanje črevesne [tooltip hint=”Homeostaza je sposobnost organizma, da vzdržuje stalnost notranjega okolja kljub spremembam v zunanjem okolju.”]homeostaze[/tooltip], tvori naravno pregrado pred naselitvijo patogenih bakterij, prebavlja in vpliva na absorpcijo hranil, vpliva na imunski sistem in modulira izražanje genov (1). Dejavnik, ki naj bi v veliki meri prispeval k razumevanju razlik med posamezniki je genetski bazen teh mikroorganizmov, integriran v površino človeške sluznice, ki ga imenujemo tudi mikrobiom. Ta ima skupno veliko več genov, kot človeški [tooltip hint=”Genom imenujemo celotno dedno zasnovo posameznika, ki vsebuje vse podatke, potrebne za sintezo vseh beljakovin v človeškem organizmu.”]genom[/tooltip] in nekako predstavlja človeški ”sekundarni genom” (2). In prav zaradi tega je pomemben individualen pristop pri načrtovanju prehrane. Kolikšen vpliv pa pravzaprav imajo črevesne bakterije na naše telo in ali se res one ”odločajo” ali bomo zdravi, ali lahko jemo določeno vrsto hrane in ali bomo lahko izgubili odvečne kilograme? Mikroorganizmi črevesne mikrobiote imajo simbiozno razmerje s svojim človeškim gostiteljem. Skupaj z drugimi pomembnimi dejavniki, kot so življenjski slog in genetika, lahko modulirajo odzive na prehrano. Ena od raziskav (3) je dokazala povezavo med mikrobioto in [tooltip hint=”TMAO (trimetilamin-N-oksid) je organska spojina, ki nastaja v črevesju med prebavo rdečega mesa. “]TMAO[/tooltip], spojino, ki nastaja v črevesju med prebavo rdečega mesa, in naj bi v prevelikih količinah predstavljala tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj. V plazmi pacientov, ki so uživali antibiotike, so opazili močno znižano raven TMAO, ki se je, ob prenehanju uživanja antibiotikov, ponovno zvišala. To pa nikakor ne pomeni, da antibiotiki znižujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, rezultati raziskave zgolj potrjujejo dejstvo, da je za poglobljeno razumevanje mikrobioma potrebno opraviti še kar nekaj raziskav. Zdrava mikrobiota pomeni prava količina in sestava mikroorganizmov v črevesu. Neravnovesje črevesne flore, kar imenujemo disbioza, naredi telo ranljivejše in bolj dovzetno za različne infekcije in poveča tveganje za razvoj debelosti in z njo povezanih presnovnih motenj, kot so presnovni sindrom, diabetes, srčno-žilne bolezni, alergije ter ostale vnetne bolezni (4). Disbiozo povzroča nezdrav življenjski slog, torej nepravilna prehrana in premalo gibanja, poleg tega pa imata velik vpliv tudi stres in pomanjkanje spanja. Vpliv na možgane Raziskave so pokazale, da ima črevesna mikrobiota velik vpliv tudi na možgane, in sicer preko povezave črevesje-možgani vpliva na anksioznost in toleranco za bolečino (5). Znanstveniki ugotavljajo, da je neustrezna sestava mikrobiote značilno prisotna pri ljudeh s poslabšanimi kognitivnimi funkcijami, depresijo in nevrodegenerativnimi obolenji (6). Tej pripisujejo pomembno vlogo pri regulaciji razvoja [tooltip hint=”Mikroglija so imunske celice sposobne gibanja in fagocitoze (požiranja in razgrajanja tujkov), ki ščitijo živčne celice osrednjega živčevja.”]mikroglije[/tooltip] in [tooltip hint=”Astrociti so vrsta celic, ki sestavlja nevroglije (živčno oporno tkivo, ki živčne celice preskrbuje s hranili).”]astrocitov[/tooltip] ter posledično na nevrofiziološke procese (razvoj živčevja, prenos signalov prek živčnih celic, ohranjanje zdrave možganske pregrade) (7). Črevesne bakterije so torej lahko prijateljice ali sovražnice našega fizičnega telesa in tudi naše psihe. Poglejmo kako vplivajo na presnovo določenih hranil. Primer so [tooltip hint=”Flavonoidi so podvrsta polifenolnih spojin.”]flavonoidi[/tooltip] in druge [tooltip hint=”Polifenolne spojine so sekundarni rastlinski metaboliti z močnim antioksidativnim delovanjem.”]polifenolne spojine[/tooltip] prisotne v sadju in zelenjavi. Velik del teh spojin pride do debelega črevesa, kjer s pomočjo bakterij mikrobioma [tooltip hint=”Hidroliza je razpad neke spojine, pri čemer v reakcijo vstopa voda.”]hidrolizirajo[/tooltip] in fermentirajo. Od sestave mikrobioma pa je odvisna [tooltip hint=”Biokonverzija je sprememba snovi iz ene oblike v drugo, s pomočjo živih organizmov.”]biokonverzija[/tooltip] saj imajo nekateri ljudje večjo sposobnost pretvorbe flavonoidov, posledica česar je lahko produkcija metabolitov z večjo biološko aktivnostjo (8). Kot vidimo, je mikrobiom ”kriv” za marsikaj, zadnje čase pa na obtožni klopi sedi tudi zaradi oteževanja izgubljanja odvečnih kilogramov. Mikrobiom kot faktor pri nastanku debelosti V času, ko je debelost v porastu, prehranske intervencije pa na dolgi rok niso učinkovite, znanstveniki ugotavljajo, da naj bi bil za »jojo« efekt (velika akumulacija odvečne maščobe, ki se pojavi pri nihanju teže) kriv prav mikrobiom. Rezultati ene od raziskav (9), ki je potekala na miših, so pokazali, da imajo miši z normalno telesno maso in z zgodovino debelosti drugačno sestavo mikrobioma od miši, ki nikoli niso bile debele in prav to naj bi bil vzrok za vračanje kilogramov. Poleg tega se je izkazalo, da ob presaditvi mikrobioma debelih miši v normalno hranjene, so te, ob hranjenju s hrano, bogato z maščobami, hitreje pridobivale maso in kazale presnovne znake značilne za debelost. Samo na podlagi sestave mikrobioma so lahko znanstveniki z veliko natančnostjo napovedali pridobivanje mase, napovedniki pa so bakterije, ki razgrajujejo flavonoide ter bakterije iz rodu Lactobacillus (9). Kot smo že omenili, je mikrobiom povezan s centralnim živčnim sistemom. Da neustrezna sestava spodbuja [tooltip hint=”Hiperfagija je uživanje večjih količin hrane, kot je za telo potrebno”]hiperfagijo[/tooltip] ter povečano shranjevanje energije v obliki maščobe, so potrdili rezultati raziskave (10), ki je potekala na miših in je pokazala, da se pri interakciji mikrobiom-hranila pri glodalcih, hranjenih s prehrano bogato z maščobami, močno poveča produkcija [tooltip hint=”Acetat je kratkoverižna maščobna kislina, ki jo bakterije v črevesju proizvajajo ob fermentaciji ogljikovih hidratov. “]acetata[/tooltip], ta pa vpliva na aktivacijo parasimpatičnega dela živčevja, posledica česar je povečano izločanje [tooltip hint=”Grelin – hormon, ki povečuje občutek lakote.”]grelina[/tooltip] in z glukozo stimuliranega inzulina, kar povečuje občutek lakote (10). Kot smo že na začetku zapisali, pa naš mirkobiom ni prepuščen naključju. Za oblikovanje le-tega je ključnega pomena prehrana, saj ga lahko sledenje določenemu načinu prehranjevanja že v tednu dni močno spremeni, te spremembe pa se kažejo v [tooltip hint=”Ekspresija genov ali izražanje genov je kombinacija procesov, od prepisovanja gena do nastanka neke beljakovine”]ekspresiji genov[/tooltip] (11) ter posledično na celem telesu in psihi.